Register dejanskih lastnikov

Register dejanskih lastnikov (RDL) je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Dejanske lastnike morajo v RDL vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, razen spodaj navedenih izjem, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

Podatkov o dejanskih lastnikih v RDL ne vpišejo:

  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (pri katerih je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe),
  • neposredni in posredni proračunski uporabniki ter
  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Podatki o dejanskih lastnikih so javni z namenom zagotavljanja višje pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.


Vir: AJPES.

Advertisements

Prosto gibanje oseb po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih

Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda.

Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi.


Vir: 5. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 59/96 in nasl.).

Če bi radi raziskovali in nadzirali vladanje v Sloveniji, preizkusite Zakonodajni monitor

Zakonodajna sled, dejavnost poslancev, lobistični stiki, analize, potek zakonodajnega postopka in zaveza za boj proti korupciji so vsebine, ki jih ponuja novi portal Zakonodajni monitor v avtorstvu Transparency International Slovenia, Inštituta Jožefa Štefana in bloga Marka Plahute Virostatiq.

Nadaljuj z branjem Če bi radi raziskovali in nadzirali vladanje v Sloveniji, preizkusite Zakonodajni monitor

Davek na sladke brezalkoholne pijače: prispevek k izboljšanju zdravja mlajših

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je objavilo predlog Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. S tem je tudi odprlo javno razpravo, ki bo trajala do 8. decembra 2014. Krovni nosilec zakona je Ministrstvo za finance (MF). Pri njegovi pripravi pa poleg MKGP sodeluje tudi Ministrstvo za zdravje.

Dokument razkriva, da je osnovni cilj predloga zakona uveljaviti ekonomski instrument, ki bo upočasnil rast porabe sladkih brezalkoholnih pijač, in s tem prispevati k manjšemu vnosu enostavnih in prostih sladkorjev v prehrano ljudi, ter dolgoročno, k izboljšanju zdravstvenega stanja predvsem mlajše populacije, ki v pretežni meri posega po teh pijačah.[1]

V vladi opozarjajo na različne študije, ki ugotavljajo, da ima prekomerno uživanje sladkih brezalkoholnih pijač, zlasti zaradi velike vsebnosti (naravnega ali dodanega) sladkorja, številne negativne učinke na zdravje. Med temi so zlasti debelost, zvišana vrednost krvnega sladkorja, diabetes tipa 2, zvišan krvni pritisk in dislipidemije. Študije navajajo kot posebej ranljivo skupino mladostnike, saj je mogoče pri njih zaznati veliko negativnih učinkov na zdravje. Poleg tega se poraba sladkih brezalkoholnih pijač pri mlajših še povečuje.[2]

Nadaljuj z branjem Davek na sladke brezalkoholne pijače: prispevek k izboljšanju zdravja mlajših

O uporabi strokovnih in znanstvenih naslovov pravnikov

 

V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) in Seznamom strokovnih in znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav je upravičen uporabljati strokovni naslov “diplomirani pravnik (UN)/diplomirana pravnica (UN)” (prva stopnja študijskega programa) oziroma “magister prava/magistrica prava” (druga stopnja študijskega programa), in sicer za imenom in priimkom.

Znanstveni naslov (doktor znanosti) pa se pristavlja pred imenom in priimkom. Tisti pravniki, ki so pridobili strokovni naslov pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo naslov, kakršnega so pridobili (tj. univerzitetni diplomirani pravnik, magister (pravnih) znanosti ali doktor (pravnih) znanosti).


Vir: ZSZN-1.