Ali lahko delodajalec spreminja letni razpored delovnega časa?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali nočni izmeni, ki traja šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec delo opravlja en teden oziroma en dan v dopoldanski, drugi teden oziroma drugi dan pa v popoldanski ali nočni izmeni.

Zakon in kolektivna pogodba seveda ne določata, koga naj delodajalec vključi v posamezno izmeno, ampak prepuščata to odločitev delodajalcu. Delodajalec sam presodi presodi, katere delavce bo razporedil v posamezno izmeno glede na potrebe delovnega procesa. Lahko pa delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. V tem primeru mu mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev.

Delodajalec mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.

To pa ne pomeni, da lahko delodajalec kadarkoli samovoljno spreminja (sestavo) izmen. ZDR-1 določa, da delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (denimo prek elektronskih sredstev) in sindikate pri delodajalcu. Iz te določbe smiselno izhaja, da delodajalec ne more letnega razporeda (in s tem izmen) naknadno samovoljno spreminjati.


Vir: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (ZDR-1).

V katere namene lahko uporabljamo kmetijsko zemljišče

Pred nekaj dnevi sem dobila vprašanje, v katere namene je mogoče uporabljati kmetijsko zemljišče. Oseba je želela urediti kmetijsko zemljišče tako, da bi to služilo športno-rekreativnim dejavnostim (npr. nogometnim tekmam).

Čeprav športno-rekreativne dejavnosti niso nujno veliki onesnaževalci okolja, ki bi prispevali k degradaciji kmetijskih zemljišč, pa je treba kljub vsemu opozoriti, da zaradi zakonodajne ureditve vnaprej odpadejo kakršnikoli načrti o urejenih nogometnih, teniških, balinarskih in košarkaških igriščih ter druge invazivnejše dejavnosti.

Nadaljuj z branjem V katere namene lahko uporabljamo kmetijsko zemljišče

Starševski dopust je pravica

Starševski dopust določa Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) in je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka takoj po poteku materinskega dopusta. Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.

Nadaljuj z branjem Starševski dopust je pravica

Nedeljsko branje

Terminology — lawyer or attorney? – Law and Fiction

Veliki žongler – pogledi

The Inescapable Paradox of Managing Creativity – Harvard Business Review

Obrazi liberalizma – pogledi

How One Hospital Turns Doctors into Leaders – Harvard Business Review

The Rise of Men Who Don’t Work, and What They Do Instead – TheUpshot

Americans Have Become More Accepting of Use of Torture – TheUpshot

Harvard Grad Threatens Legal Action Over $4 Charge – Lowering the Bar

Kaj pomeni odvzem premoženja nezakonitega izvora

Danes, 26. novembra 2014, so mediji objavili novico, da je Specializirano državno tožilstvo RS proti nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu vložilo tožbo za odvzem skoraj 900.000 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja.

Postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora

Gre za pravdni postopek, ki se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka (državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva RS) vloži zoper lastnika kot toženo stranko. Postopek je urejen v Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Pravilen izraz je torej odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Državni tožilec v tem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja tožene stranke.[1] Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na povezano osebo, državni tožilec navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Če gre za ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa navaja dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa.[2]

Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in zadeve se obravnavajo prednostno. Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.

Nadaljuj z branjem Kaj pomeni odvzem premoženja nezakonitega izvora

O uporabi strokovnih in znanstvenih naslovov pravnikov

 

V skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) in Seznamom strokovnih in znanstvenih naslovov in njihovih okrajšav je upravičen uporabljati strokovni naslov “diplomirani pravnik (UN)/diplomirana pravnica (UN)” (prva stopnja študijskega programa) oziroma “magister prava/magistrica prava” (druga stopnja študijskega programa), in sicer za imenom in priimkom.

Znanstveni naslov (doktor znanosti) pa se pristavlja pred imenom in priimkom. Tisti pravniki, ki so pridobili strokovni naslov pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo naslov, kakršnega so pridobili (tj. univerzitetni diplomirani pravnik, magister (pravnih) znanosti ali doktor (pravnih) znanosti).


Vir: ZSZN-1.