Tedensko branje

“Capital in the Twenty-First Century,” Three Years Later –  Brad DeLong

Mark Pleško: Če hočeš dobro službo, si jo ustvari sam – Petra Kovič, Uroš Urbas

So We All Can Succeed: 125 Years of Women’s Participation in the Economy – Janet L. Yellen

Best Law Firm Websites – Lawyerist

Can You Be Cryogenically Frozen After Death Against Your Wishes? –  George Khoury

The Brexit Bill and the Law of Treaties – Michael Waibel

Examining the Role of Law of War Training in International Criminal Accountability – Laurie R. Blank

There’s A War On Sugar. Is It Justified? – Stephen J. Dubner (podcast)

Earth 2.0: Is Income Inequality Inevitable? – Stephen J. Dubner (podcast)

Lawyers Who Became Famous (But Not for Their Legal Work) – Mike Vraa

Bolj delamo red, manj ga imamo – Miha Mazzini

Is Consciousness Fractal? – Jordana Cepelewicz

Parlameter za dobro informirano javnost

Ekipa Parlameter, ki deluje v okviru inštituta Danes je nov dan, je zagnala spletno orodje Parlameter, ki z analizo glasovanj in transkriptov lajša spremljanje dogajanja v Državnem zboru.

Orodje je namenjeno splošni javnosti, novinarjem in medijskim hišam, raziskovalcem in razvijalcem ter vsem, ki jih zanima delo Državnega zbora. Parlameter analizirane podatke vizualizira in predstavlja v obliki samostojnih informacijskih kartic, ki jih je mogoče deliti na družabnih omrežjih ali jih vgraditi v druge spletne strani.

Med več kot sto tisoč unikatnimi karticami in skoraj dvajsetimi različnimi analizami lahko uporabniki najdejo informacije o zadnjih aktivnostih kateregakoli poslanca ali poslanke, pa tudi različne analize njihovega besedišča ali primerjave glasovalnih linij celotnih poslanskih skupin.

Orodje odlikuje napreden iskalnik, ki omogoča brskanje po parlamentarnih govorih in glasovanjih in tako poenostavlja spremljanje, izpostavljanje ter analizo specifičnih tematik.

Avtorji upajo, da bo prijazna uporabniška izkušnja dogajanje v parlamentu približala splošni javnosti. Parlameter želi prispevati k povečanju transparentnosti delovanja največje demokratične institucije in zanimanja splošne javnosti za demokratični proces.

Razvoj Parlametra je pred nekaj meseci, ko je bil izdelan prvi delujoč prototip platforme, v okviru fundacije DNI podprl Google.


Vir: Parlameter.

Ali lahko delodajalec spreminja letni razpored delovnega časa?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali nočni izmeni, ki traja šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec delo opravlja en teden oziroma en dan v dopoldanski, drugi teden oziroma drugi dan pa v popoldanski ali nočni izmeni.

Zakon in kolektivna pogodba seveda ne določata, koga naj delodajalec vključi v posamezno izmeno, ampak prepuščata to odločitev delodajalcu. Delodajalec sam presodi presodi, katere delavce bo razporedil v posamezno izmeno glede na potrebe delovnega procesa. Lahko pa delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. V tem primeru mu mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev.

Delodajalec mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.

To pa ne pomeni, da lahko delodajalec kadarkoli samovoljno spreminja (sestavo) izmen. ZDR-1 določa, da delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (denimo prek elektronskih sredstev) in sindikate pri delodajalcu. Iz te določbe smiselno izhaja, da delodajalec ne more letnega razporeda (in s tem izmen) naknadno samovoljno spreminjati.


Vir: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (ZDR-1).

Vikend branje

Luka Koper, laži, manipulacije in master plan v ozadju – Jože P. Damijan

Mit 9: Institucionalno gnitje Slovenije – Matej Avbelj

Minimalna plača: Prehod debate od “neizgube delovnih mest” k “spodobni plači” – Jože P. Damijan

When rhetoric tips into violence – Yiannis Baboulias

Orlando shows the limits of Facebook’s terror policing – Brian Barrett

Plačuj za lastno delo – Miha Mazzini

Ko se superjunaki sprejo med seboj – Jela Krečič

Veliki nered malega redoljuba – Miha Mazzini

Inside OpenAI, Elon Musk’s Wild Plan to Set Artificial Intelligence Free – Cade Metz

A Big Picture of the Legal Tech Industry – Sam Glover

 

KNJIGE | dr. Iztok Simoniti: Diplomatsko pravo

Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik dr. Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, pri čemer ne gre zgolj za preprost zbir dokumentov, ampak strnjen in praktičen prikaz bistvenih vprašanj in aktov s tega področja.

V elektronski obliki je priročnik dostopen tukaj.

Vir: Pravna praksa 2016/12-13.

Obveznost plačila obresti za predplačilo, ki ga opravi potrošnik

Podjetja pogosto zahtevajo od potrošnikov vnaprejšnje plačilo določenega denarnega zneska (avans, vnaprejšnja delna izpolnitev obveznosti) ob naročilu blaga oziroma storitev. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v teh primerih nalaga podjetju posebno obveznost obrestovanja takih predplačil, kar pa le redka podjetja upoštevajo, potrošniki pa za to običajno niti ne vedo.

Nadaljuj z branjem Obveznost plačila obresti za predplačilo, ki ga opravi potrošnik

O mehanizmu civilne zaščite na ravni EU

Ključno vlogo pri koordinaciji ukrepov civilne zaščite na ravni EU ob nesrečah v Evropi in svetu ima Evropska komisija. Mehanizem civilne zaščite EU, v katerem dejavno sodeluje tudi Slovenija, deluje že od leta 2001. Skupnost ima na področju civilne zaščite sicer zgolj podporno vlogo državam članicam EU pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje prepečevanja, pripravljenosti in odziva na nesreče. Ob večjih nesrečah, ki presežejo zmogljivosti posameznih držav, pa je vloga EU usklajevanje stikov med zadevno državo, strokovnjaki na terenu in državami, ki sodelujejo v mehanizmu civilne zaščite EU.

Nadaljuj z branjem O mehanizmu civilne zaščite na ravni EU

INFO | Nevladne organizacije za zaščito in pomoč beguncem

HUMANITARNA POMOČ

  • Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice
  • Društvo Odnos
  • Humanitarno društvo ADRA Slovenija
  • Rdeči križ Slovenije
  • Slovenska filantropija
  • Slovenska karitas
  • Zveza prijateljev mladine Slovenije

PRAVNA POMOČ

  • Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice
  • Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
  • Inštitut za afriške študije
  • Pravno-informacijski center nevladnih organizacij
  • Slovenska filantropija
  • Slovenska karitas

Nadaljuj z branjem INFO | Nevladne organizacije za zaščito in pomoč beguncem

Programi spodbujanja zaposlovanja

ZRSZ v okviru programov spodbujanja zaposlovanja omogoča pridobitev subvencij oziroma delno povračilo stroškov za zaposlitev novih sodelavcev. Dodelijo vam lahko subvencije za nove zaposlitve, povrnejo prispevke delodajalca za na novo zaposlene sodelavce ali sofinancirajo stroške zaposlitev v javnih delih. Nepovratna sredstva je mogoče pridobiti za zaposlitev brezposelnih.

Aktualni programi:
  1. Povračilo prispevkov delodajalcem na območjih z visoko brezposelnostjo
    Če ste podjetje, ki je tržno usmerjeno in imate sedež na območju Hrastnika, Radeč, Trbovelj, Maribora z okoliko ali Pokolpja, vam program spodbujanja regionalne konkurenčnosti omogoča povračilo prispevkov delodajalca. Povrnete si del stroškov za zaposlitev novih sodelavcev, ki so bili prijavljeni med brezposelnimi.
  2. Povračilo prispevkov delodajalcem v Pomurju
    Če ste podjetje, ki je tržno usmerjeno in imate sedež v Pomurju ter tam opravljate svojo dejavnost, vam Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji omogoča povračilo prispevkov delodajalca.  Povrnete si del stroškov za zaposlitev novih sodelavcev, ki so bili prijavljeni med brezposelnimi.
  3.  Vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev
    Če prvič za nedoločen čas zaposlite mlajše od 26 let ali matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, lahko za njihovo zaposlitev uveljavljate povračilo prispevkov delodajalca.
  4. Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za mlade
    Če za nedoločen čas zaposlite mlade brezposelne v starosti do 30 let, lahko za njihovo zaposlitev uveljavljate dveletno oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Zaposlitev mora biti sklenjena v obdobju od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2015.
  5. Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše
    Če zaposlite starejše, ki izpolnjujejo starostni pogoj za predčasno upokojitev, ali starejše od 60 let, lahko zanje uveljavljate delno oprostitev plačila prispevkov delodajalca. To vam omogoča manjšo obdavčitev in nižje stroške dela.
  6. Davčna olajšava za zaposlovanje brezposelnih
    Če nameravate zaposliti brezposelne, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let ali pa ste jih že zaposlili za nedoločen čas, lahko za njihovo zaposlitev uveljavljate olajšavo v obliki znižanja vaše davčne osnove.
  7. Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov
    Če nameravate zaposliti invalide ali gluhe osebe ali pa ste jih že zaposlili, lahko za njihovo zaposlitev uveljavljate olajšavo v obliki znižanja vaše davčne osnove.

Več na tej povezavi.


Vir: ZRSZ

 

V katere namene lahko uporabljamo kmetijsko zemljišče

Pred nekaj dnevi sem dobila vprašanje, v katere namene je mogoče uporabljati kmetijsko zemljišče. Oseba je želela urediti kmetijsko zemljišče tako, da bi to služilo športno-rekreativnim dejavnostim (npr. nogometnim tekmam).

Čeprav športno-rekreativne dejavnosti niso nujno veliki onesnaževalci okolja, ki bi prispevali k degradaciji kmetijskih zemljišč, pa je treba kljub vsemu opozoriti, da zaradi zakonodajne ureditve vnaprej odpadejo kakršnikoli načrti o urejenih nogometnih, teniških, balinarskih in košarkaških igriščih ter druge invazivnejše dejavnosti.

Nadaljuj z branjem V katere namene lahko uporabljamo kmetijsko zemljišče