BLOG

Tedensko branje

“Capital in the Twenty-First Century,” Three Years Later –  Brad DeLong

Mark Pleško: Če hočeš dobro službo, si jo ustvari sam – Petra Kovič, Uroš Urbas

So We All Can Succeed: 125 Years of Women’s Participation in the Economy – Janet L. Yellen

Best Law Firm Websites – Lawyerist

Can You Be Cryogenically Frozen After Death Against Your Wishes? –  George Khoury

The Brexit Bill and the Law of Treaties – Michael Waibel

Examining the Role of Law of War Training in International Criminal Accountability – Laurie R. Blank

There’s A War On Sugar. Is It Justified? – Stephen J. Dubner (podcast)

Earth 2.0: Is Income Inequality Inevitable? – Stephen J. Dubner (podcast)

Lawyers Who Became Famous (But Not for Their Legal Work) – Mike Vraa

Bolj delamo red, manj ga imamo – Miha Mazzini

Is Consciousness Fractal? – Jordana Cepelewicz

The End of Globalization

The 2016 U.S. presidential elections triggered emotions I had not felt for years. In 1998, Venezuela, where I’m from, elected a populist president who, like U.S. President Donald Trump, ran a campaign based on anti-establishment sentiments. Countries like Argentina, Bolivia, Brazil, and Nicaragua followed suit, and I began to wonder about the extent to which the benefits of neo-liberalism were really reaching the general population. Systematic research on the possible “end of globalization” was not taken seriously, at least not by many of the Western drivers of today’s political-economic order. But now Brexit in the UK and Trump have shaken faith in the conventional wisdom and have many asking, “Is this the end?”

Rebecca Van Roy, študentka LSE (A Student Perspective on a Global Network Course on Globalization — LSE Management, 6. maj 2017)

Parlameter za dobro informirano javnost

Ekipa Parlameter, ki deluje v okviru inštituta Danes je nov dan, je zagnala spletno orodje Parlameter, ki z analizo glasovanj in transkriptov lajša spremljanje dogajanja v Državnem zboru.

Orodje je namenjeno splošni javnosti, novinarjem in medijskim hišam, raziskovalcem in razvijalcem ter vsem, ki jih zanima delo Državnega zbora. Parlameter analizirane podatke vizualizira in predstavlja v obliki samostojnih informacijskih kartic, ki jih je mogoče deliti na družabnih omrežjih ali jih vgraditi v druge spletne strani.

Med več kot sto tisoč unikatnimi karticami in skoraj dvajsetimi različnimi analizami lahko uporabniki najdejo informacije o zadnjih aktivnostih kateregakoli poslanca ali poslanke, pa tudi različne analize njihovega besedišča ali primerjave glasovalnih linij celotnih poslanskih skupin.

Orodje odlikuje napreden iskalnik, ki omogoča brskanje po parlamentarnih govorih in glasovanjih in tako poenostavlja spremljanje, izpostavljanje ter analizo specifičnih tematik.

Avtorji upajo, da bo prijazna uporabniška izkušnja dogajanje v parlamentu približala splošni javnosti. Parlameter želi prispevati k povečanju transparentnosti delovanja največje demokratične institucije in zanimanja splošne javnosti za demokratični proces.

Razvoj Parlametra je pred nekaj meseci, ko je bil izdelan prvi delujoč prototip platforme, v okviru fundacije DNI podprl Google.


Vir: Parlameter.

Nedeljsko branje

Europe’s Ugly Future – Andrew Moravcsik

Proti-slovja: Evropa, ne vihaj nosu! – Damijan Slabe

Creepy Clown Threats Are Making Kids Criminals Online –  George Khoury

What went wrong with democracy? – John Lloyd

What Threats or Conflicts Will Emerge or Escalate in 2017? – Micah Zenko

Bitka z Islamsko državo bo dolga in negotova – Boštjan Videmšek

A Role for the Security Council on Defensive Force? – Monica Hakimi & Jacob Katz Cogan

Assessing Proportionality: An Unreasonable Demand on the Reasonable Commander? – Janina Dill

How to Do Business in China AND Sleep at Night –  Dan Harris

Valonska miška, ki je zaustavila sporazum CETA – Jože P. Damijan

It’s a war of ideas, not of interests – Dani Rodrik

 

 

 

Ali lahko delodajalec spreminja letni razpored delovnega časa?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se razporeditev in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa določijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali nočni izmeni, ki traja šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec delo opravlja en teden oziroma en dan v dopoldanski, drugi teden oziroma drugi dan pa v popoldanski ali nočni izmeni.

Zakon in kolektivna pogodba seveda ne določata, koga naj delodajalec vključi v posamezno izmeno, ampak prepuščata to odločitev delodajalcu. Delodajalec sam presodi presodi, katere delavce bo razporedil v posamezno izmeno glede na potrebe delovnega procesa. Lahko pa delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa. V tem primeru mu mora delodajalec pisno utemeljiti svojo odločitev.

Delodajalec mora pisno obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.

To pa ne pomeni, da lahko delodajalec kadarkoli samovoljno spreminja (sestavo) izmen. ZDR-1 določa, da delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (denimo prek elektronskih sredstev) in sindikate pri delodajalcu. Iz te določbe smiselno izhaja, da delodajalec ne more letnega razporeda (in s tem izmen) naknadno samovoljno spreminjati.


Vir: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (ZDR-1).

Should Attorneys Learn to Code | Lawyerist.com

Having authored a computer language for attorneys, you might think my answer to the question of whether attorneys should learn to code is an unqualified “Yes.” In truth, my answer is “It depends.” It depends on what you mean by code. It depends on who you mean by attorneys, and it certainly depends on what’s… More on Lawyerist.com.

Should Lawyers Be Able to Discuss Client Information That’s Already Public | Lawyerist.com

It isn’t often that you see a relatively technical debate about legal ethics and what information lawyers may reveal about clients playing out in real time in the non-legal press, but that’s what we have happening right now. Donald Trump seems to be taxing lawyers’ abilities to stay quiet about their past representation of him… More on Lawyerist.com.

Vikend branje

Luka Koper, laži, manipulacije in master plan v ozadju – Jože P. Damijan

Mit 9: Institucionalno gnitje Slovenije – Matej Avbelj

Minimalna plača: Prehod debate od “neizgube delovnih mest” k “spodobni plači” – Jože P. Damijan

When rhetoric tips into violence – Yiannis Baboulias

Orlando shows the limits of Facebook’s terror policing – Brian Barrett

Plačuj za lastno delo – Miha Mazzini

Ko se superjunaki sprejo med seboj – Jela Krečič

Veliki nered malega redoljuba – Miha Mazzini

Inside OpenAI, Elon Musk’s Wild Plan to Set Artificial Intelligence Free – Cade Metz

A Big Picture of the Legal Tech Industry – Sam Glover

 

KNJIGE | dr. Iztok Simoniti: Diplomatsko pravo

Pri Založbi FDV je v zbirki Mednarodno pravo izšel priročnik Diplomatsko pravo: izbrane konvencije (glavni urednik dr. Iztok Simoniti), v katerem so na 724 straneh zbrane najpomembnejše konvencije in drugi dokumenti s področja diplomatskega in konzularnega prava v angleškem in slovenskem jeziku. Gre za prvi tak priročnik, ki se pridružuje drugim publikacijam s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov, pri čemer ne gre zgolj za preprost zbir dokumentov, ampak strnjen in praktičen prikaz bistvenih vprašanj in aktov s tega področja.

V elektronski obliki je priročnik dostopen tukaj.

Vir: Pravna praksa 2016/12-13.