BLOG

Register dejanskih lastnikov

Register dejanskih lastnikov (RDL) je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Dejanske lastnike morajo v RDL vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, razen spodaj navedenih izjem, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

Podatkov o dejanskih lastnikih v RDL ne vpišejo:

  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (pri katerih je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe),
  • neposredni in posredni proračunski uporabniki ter
  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Podatki o dejanskih lastnikih so javni z namenom zagotavljanja višje pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.


Vir: AJPES.

Advertisements

Which should you deliver first: the good news or the bad news?

The best endings don’t leave us happy. Instead, they produce something richer — a rush of unexpected insight, a fleeting moment of transcendence, the possibility that by discarding what we wanted, we’ve gotten what we need. Endings offer good news and bad news about our behavior and judgment. I’ll give you the bad news first, of course — endings help us encode a lesson learned, but they can sometimes twist our memory and cloud our perception by overweighting final moments and neglecting the totality.

But endings can also be a positive force. They can help energize us to reach a goal. They can help us edit the nonessential from our lives. And they can help us elevate — not through the simple pursuit of happiness but through the more complex power of poignancy. Closings, conclusions and culminations reveal something essential about the human condition: In the end, we seek meaning.

Dan Pink, ideas.ted.com (Which should you deliver first: the good news or the bad news?, 23. januar 2018)

10 najuporabnejših aplikacij za pravnike

Od vadbe, prehrane, prevozov, iger in družabnih omrežij do povsem poslovnih vsebin – aplikacije so postale majhni gospodarji naših življenj. Njihove funkcionalnosti se vsak dan izboljšujejo, čedalje pomembnejša pa je tudi skrb za zasebnost, ki jo ali vsaj naj bi jo zagotavljale. V zadnjih letih so na voljo številne aplikacije tudi za pravnike. V prispevku je predstavljen izbor desetih, dodati pa bi jih bilo mogoče še veliko več. Nekatere so primerne zlasti za pravnike, ki delujejo v Sloveniji in EU, druge za pravnike v sistemu common law, tretje pa so namenjene širokemu krogu uporabnikov.

Nadaljuj z branjem 10 najuporabnejših aplikacij za pravnike

Prosto gibanje oseb po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih

Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda.

Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi.


Vir: 5. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur. l. RS, št. 59/96 in nasl.).

Dobri, umazani in računovodja

Znašli ste se v vlogi vodje občinske uprave v večjem mestu. Želite si ohraniti svojo službo in hkrati za mesto narediti kar največ. Pri svojem delu pa morate spretno krmariti med etičnim delovanjem in korupcijskimi pritiski. Naj se zgodi karkoli, ne smete dovoliti, da vas ujamejo. Vsi primeri v tej igri temeljijo na resničnih zgodbah.

Screenshot_102817_015050_PM.jpg

Povezava do spletne igre: Dobri, umazani in računovodja.


Pravice: JOURNALISM++.

Legal tech booming while pace of investment in legal tech is stalling

Chatting with Bob Ambrogi, while he was visiting Seattle this week, we agreed that legal tech was growing like at no other time. Tech’s been around legal for a long time and we’ve had a lot of folks like he and I involved in legal tech companies and its coverage for a couple decades or more. But the last three or four years have brought us a slew of companies and solutions disrupting legal like never before.

Več na: Real Lawyers Have Blogs.

State supreme courts and bar associatons are limiting access to legal services

The latest comes from the New Jersey Supreme Court, the governing body for lawyer licensure in the state, which last week blacklisted services from Avvo, LegalZoom and RocketLawyer that match consumers with attorneys because of concerns over fee-sharing and referral fees. […] Lawyers, courts and bar associations talk a good game when it comes to public service and making legal services more accessible. But it’s not happening. When businesses everywhere are seizing technology to reduce prices and improve services, bar associations and courts governing lawyers are sticking their heads in the sand and digging in their heels. This is a real shame — for the public who don’t have access to the law and for lawyers who are increasingly becoming irrelevant to the average person in this country.


Vir: Real Lawyers Have Blogs.

PCA Case No. 2012-04: Arbitraža med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo

Dne 4. novembra 2009 sta predsednika vlade Republike Hrvaške in Republike Slovenije podpisala Arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, s katerim sta se državi zavezali, da bosta spor o meji na kopnem in morju rešili z arbitražo. V obeh državah je sledil proces ratifikacije sporazuma v skladu z veljavno ustavnopravno zakonodajo.

Nadaljuj z branjem PCA Case No. 2012-04: Arbitraža med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo