Obveznost plačila obresti za predplačilo, ki ga opravi potrošnik

Podjetja pogosto zahtevajo od potrošnikov vnaprejšnje plačilo določenega denarnega zneska (avans, vnaprejšnja delna izpolnitev obveznosti) ob naročilu blaga oziroma storitev. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v teh primerih nalaga podjetju posebno obveznost obrestovanja takih predplačil, kar pa le redka podjetja upoštevajo, potrošniki pa za to običajno niti ne vedo.

Določba 41. člena ZVPot določa, da je v primerih, ko podjetje molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Če ima potrošnik tudi drugačno možnost nakupa pri podjetju (denimo s celotnim plačilom ob dobavi), potem ne gre za pogojevanje in podjetje ni dolžno obrestovati predplačila.

ZVPot ne določa natančno, katero obrestno mero je treba uporabiti za obračun obresti od prejetih predplačil, ampak določa le, da je treba obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece. Težava nastane, ker imajo banke različne obrestne mere, ki so poleg tega odvisne tudi od višine zneska vezanih sredstev. Pri Tržnem inšpektoratu RS zato pojasnjujejo, da se lahko upoštevajo tudi obrestne mere banke, pri kateri ima podjetje odprt transakcijski račun. Če ima račun odprt pri več bankah, pa sprejme sklep o tem, katera obrestna mera se bo uporabljala za obračun obresti na prejeta predplačila.

Določba o obrestovanju predplačil se ne uporablja, če je predplačilo plačano manj kot 3 delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne z opravljanjem storitev.

Prav tako ta določba ne velja, ko podjetje pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitve z izročitvijo are. Ara je znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari, ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi stranki v znak, da je pogodba sklenjena (64. člen Obligacijskega zakonika). Namen are je utrditi obveznost obeh pogodbenih strank, zato je pogodba sklenjena šele, ko kupec prodajalcu izroči dogovorjeno aro, razen če ni dogovorjeno drugače. Tudi če pogodba ni posebej izrecno sklenjena, šteje, da je sklenjena, ko kupec prodajalcu izroči aro. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino. Ara se po svojem namenu razlikuje od predplačila, za katerega ne velja pravilo o vračanju oziroma vračunavanju.

Če podjetje (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost) potrošniku pri končnem obračunu od predplačila za blago ali storitev ne obračuna in plača obresti po obrestni meri, po kakršni obrestujejo banke hranilne vloge, vezane nad tri mesece, stori prekršek po ZVPot, za katerega je predpisana globa v višini od 3.000 do 40.000 evrov. Globa se plača v korist proračuna (in ne potrošnika).

Sodna praksa je že poudarila, da določba 41. člena ZVPot preprečuje, da bi kupec z vnaprejšnjim plačilom brezplačno kreditiral prodajalca oziroma mu omogočal odmeno za prodajalčevo uporabo njegovega denarja v času, ko čaka na izročitev kupljenega blaga. Kot taka varuje potrošnika, ki je v tem razmerju ekonomsko šibkejša pogodbena stranka, in jo je podjetje dolžno spoštovati.


Vir: ZVPot; spletna stran TIRS; Sodba U 1532/2004 z dne 5. julija 2006.

Advertisements

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s