Kaj pomeni odvzem premoženja nezakonitega izvora

Danes, 26. novembra 2014, so mediji objavili novico, da je Specializirano državno tožilstvo RS proti nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu vložilo tožbo za odvzem skoraj 900.000 evrov domnevno nezakonito pridobljenega premoženja.

Postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora

Gre za pravdni postopek, ki se začne s tožbo, ki jo tožeča stranka (državni tožilec Specializiranega državnega tožilstva RS) vloži zoper lastnika kot toženo stranko. Postopek je urejen v Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Pravilen izraz je torej odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Državni tožilec v tem postopku navaja dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja domneva nezakonitosti izvora premoženja tožene stranke.[1] Če je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno na povezano osebo, državni tožilec navaja tudi dejstva in predlaga dokaze, iz katerih izhaja, da je bil prenos opravljen brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Če gre za ožje povezano osebo ali ožjega družinskega člana, pa navaja dejstva in dokaze, iz katerih izhaja domneva o brezplačnosti prenosa.[2]

Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in zadeve se obravnavajo prednostno. Narok za glavno obravnavo sodišče razpiše najkasneje v treh mesecih po prejemu odgovora na tožbo.

Izpodbijanje domneve o nezakonitosti izvora premoženja

Tožena stranka lahko izpodbije domnevo o nezakonitosti izvora premoženja iz drugega odstavka 5. člena ZOPNI, če dokaže, da premoženje ni nezakonitega izvora, domnevo iz 6. člena[3] tega zakona pa, če dokaže, da je za premoženje plačala dejansko vrednost.

Pravice tretjih oseb

Velja poudariti, da odvzem premoženja nezakonitega izvora lastniku ne vpliva na pravice, ki jih imajo na tem premoženju tretje osebe, razen če so v času pridobitve teh pravic vedele ali bi bile mogle vedeti, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito.

Lastnik je denimo oddal v najem stanovanje, ki je predmet tega postopka, osebi, ki v času pridobitve ni vedela ali ni mogla vedeti, da je bilo pridobljeno nezakonito. Ta oseba bo lahko še naprej najemnik v tem stanovanju, saj odvzem premoženja nezakonitega izvora lastniku ne vpliva na pravice, ki jih ima na tem premoženju (tj. stanovanju). Smiselno podobno velja tudi denimo v primeru prodaje stanovanja. Na novega lastnika, ki je bil v dobri veri, odvzem premoženja nezakonitega izvora lastniku ne vpliva.

Vpliv na druge postopke

Ko se pravdni postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora začne, se na nepremičnem premoženju, ki je predmet tožbenega zahtevka, ne morejo začeti postopek odmere davka na promet nepremičnin ter davka na darila ali postopki izvršbe, zavarovanja, poplačila zemljiškega dolga, stečaja, likvidacije, izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ali prenehanja po skrajšanem postopku zaradi poplačila pravnomočno ugotovljenih terjatev do lastnika premoženja.

Če so se ti postopki že začeli, se prekinejo do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi za odvzem. Sklep o prekinitvi postopka izda Okrožno sodišče v Ljubljani.

Od začetka pravdnega postopka do pravnomočne odločitve se tudi prekine tek zastaralnih rokov in zakonskih rokov za opravo dejanj v navedenih postopkih.

Sodba

V sodbi, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (poenostavljeno: državni tožilec je s tožbo uspel), sodišče ugotovi, da je določeno premoženje nezakonitega izvora, ga odvzame lastniku in odloči, da to premoženje s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.

Državni tožilec lahko do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke (lastnika) spremeni tožbo tako, da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, ali da se toženi stranki naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej vrednosti, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč. Če sodišče tožbenemu zahtevku ne ugodi, ne sme odpraviti začasnega zavarovanja in vrniti začasno odvzetega premoženja pred potekom enega meseca od dneva, ko je bila pravnomočna odločba vročena DURS.

Vprašanje odškodninske odgovornosti države za ravnanje njenih organov

Lastnik, zoper katerega je bilo odrejeno začasno zavarovanje ali začasen odvzem premoženja, pa mu premoženje ni bilo odvzeto, ker je uspel dokazati zakonit izvor, ima po pravnomočno končanem postopku pravico do vrnitve premoženja in do povrnitve škode, povzročene s protipravnim ravnanjem ali kršitvijo dolžne skrbnosti pri izvrševanju pooblastil pristojnih organov po ZOPNI. Obstajati mora torej protipravno ravnanje pristojnih organov.

Zahtevek za povrnitev škode je lastnik dolžan vložiti najkasneje v treh mesecih od dneva, ko mu je bilo premoženje vrnjeno, sicer izgubi to pravico.

Za vračilo premoženja in povrnitev škode je zavezana Republika Slovenija.


Opombe

[1] Člen 5 ZOPNI se glasi:
(1) Premoženje je nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način.
(2) Domneva se, da premoženje ni bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po tem zakonu, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno.
(3) Pri ugotavljanju nesorazmernosti se upošteva vrednost vsega premoženja, ki ga ima oseba iz prejšnjega odstavka v lasti, posesti, ga uporablja, uživa, z njim razpolaga ali je razpolagala oziroma ga je prenesla na povezane osebe ali je bilo pomešano z njihovim premoženjem ali je prešlo na njene pravne naslednike.
[2] Povezana oseba je ožje povezana oseba, ožji družinski član ali druga fizična ali pravna oseba, na katero je premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali navidezno, ali je z njenim premoženjem pomešano. Ožje povezana oseba je pravna oseba, v kateri ima osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice ali pravice odločanja v takem obsegu ali obvladuje pravno osebo na podlagi pogodbe ali prevladujočega položaja pri upravljanju ali nadzoru ali se pogoji prenosa premoženja razlikujejo od pogojev, ki so ali bi bili v enakih ali primerljivih okoliščinah doseženi med nepovezanimi osebami. Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali s katero je v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen posvojitelj ali posvojenec, skrbnik ali oskrbovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.
[3] Člen 6 ZOPNI se glasi: Domneva se, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če je bilo preneseno na ožje povezane osebe ali ožje družinske člane (domneva o brezplačnosti prenosa).

Advertisements

One thought on “Kaj pomeni odvzem premoženja nezakonitega izvora

Komentiraj

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s